“A BO SONCE?”

Na nič kaj obetavno soboto se nas je 22 planincev zbralo na parkirišču v Završnici. Zamišljenih obrazov in jutranjih misli smo se spoznali in predstavili. Na hitro smo ponovili pravila, ki jih upoštevamo na planinskih izletih in povedali nekaj osnovnih informacij. Potem pa so nas že srbele pete in hitro smo se spopadli s prvim klancem, ki nam je prišel pod čevlje. Do prvega vmesnega cilja – Smolnika, je bilo kar nekaj klancev, megla pa taka, da bi jo lahko s škarjami rezali, a mi se nismo dali motiti, bolj je bilo megleno bližje smo bili. Na vrhu kratka malica, tokrat brez razgledov, ampak z dobro družbo. Našo pot smo po gozdu nadaljevali proti Valvasorjevem domu, od tam pa do Zabreške planine, kjer nas je med potjo med planinama čisto, ampak res čisto na hitro pozdravilo modro nebo in za zelo kratek čas smo zagledali Stol. Ko smo prispeli do Zabreške planine smo se nadejali sonca, vendar ga…. hja ni bilo… Pa nič ne de, sendvič je dober s soncem ali brez, sladke dobrote pa tudi. Nekaj prostega časa smo izkoristili za razne igre. Vmes pa se nam je prvič odprl pogled v dolino in ugotovili smo, da je v dolini že ves čas sonce. Ah ja.. Po skupinski fotografiji smo napakirali nahrbtnike in se podali proti dolini. Veliko smeha in zabave in že smo bili na cesti, ki pelje proti Valvasorjevem domu. Še nekaj sto metrov in že smo bili na parkirišču. Polni novih vtisov in prijateljstev smo se poslovili in si zaželeli lep preostanek vikenda.