Preko celega leto smo pridno obiskovali planinske izlete in tabor je bil nagrada za to. Vsi tisti, ki so bili na izletu najmanj 3x so se lahko tabora tudi udeležili. Tako se je nabralo 13 planincev in 2 vodnici. V petek, 12. junija, smo se zbrali pri Tinčkovi koči. Polni pričakovanj smo se počasi vzpenjali proti našemu začasnemu domu. Ob prihodu v Dom, smo pozdravili oskrbnika, se na hitro malo okrepčali, potem pa smo se odpravili še na en hiter obhod okoli hiše, z namenom, da naberemo suhe vejice za jutrišnji kres. Po večerji je sledila priprava na turo. Te smo se od vsega najbolj veselili, saj smo se že na enem od preteklih izletov odločili, da gremo letos na taboru na turo na en in edini Stol. Ja prav ste prebrali, odločili smo se, da obiščemo najvišji vrh Karavank. Na turo smo se ustrezno pripravili in se »zgodaj« odpravili spat. Naslednji dan je bilo v zraku čutiti malo evforije, saj smo komaj čakali, da se odpravimo na pot. Ustrezno opremljeni smo se na Stol podali po eni lepših poti in dolin. Obkrožale so na Vrtača, Srednja peč, Celovška špica in čisto na koncu naš cilj Stol. Ko smo prispeli na vrh, se nam je odprl razgled na Avstrijo, Bled, Julijce in preostale Karavanke. Sledila je zaslužena malica z najlepšim razgledom. Po okrepčilu je sledil povratek do Doma pri izviru Završnice. Pot smo si skrajšali s spustom po melišču, sledil je še krajši vzpon in že smo bili nazaj na sedlu Šija. Tam smo naredili še zadnji postanek potem pa samo še spust do Doma. Zvečer smo imeli kres in planinski krst. V nedeljo pa so nas obiskali gorski reševalci iz Radovljice. Za nas so pripravili plezanje v bližnji steni in zipline. Počakali smo še kosilo, potem pa je bil čas za slovo. Polni novih vtisov in spominov smo se razšli in si obljubili, da se drugo leto spet vidimo.